nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Knjiga in bralec, gledališče in obiskovalec sta sodelovala v zapleteni zrcalni igri videzov in resničnosti, v zarotniški vzajemnosti sta se gibala na posvečenem, nekoliko odmaknjenem, a zato nič manj resničnem polju literature. Zasužnjeni um, kakor ga opisuje Czesław Miłosz, je res živel v svojem ketmanskem iluzionizmu in oportunizmu, a si je hkrati iskal prostor svobodnega izraza, s tem pa je ustvarjal nov svet, svet polne literature, ki v svojih najboljših dosežkih ni bila več namigovanje na kruto socialno resničnost, zdaleč ni bila satira, kako so jo videli na Zahodu, in tudi ne polemika s tiranijo, ampak kratkomalo umetnost, resnobna, a hkrati ironična in šaljiva. Med literaturo in družbo je obstajala napetost, ki je vlekla, vlekla je bralce knjig, vlekla je gledalce v gledališče.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani