nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
prav tako ne skriva, da je bil Pirjevčev učenec: ko gre za usodne zadeve, na primer za vprašanje naroda, nihilizma, literature in še česa, na pomoč prikliče profesorjevo avtoriteto, če ne gre drugače, tudi njegov besednjak - in to mu zvečine zadošča.
Tisto, kar občasno načenja Odzive, je le zob časa: za današnjega bralca - kolikor meje njegove radovednosti niso meje Brvarjevega »življenja in del«, kakor ju zrcalijo »pogovori in zapisi« - so hočeš nočeš aktualni toliko, kolikor so še aktualne razmere, ki so spodbudile ta ali oni odziv, naj si bo o »sovraštvu do mladih pesnikov«, »avantgardističnem totalitarizmu šestdesetih in sedemdesetih let« (tu gre nemara tudi za kakega od Brvarjevih »elementov samokritike«), vojni za Slovenijo, položaju oziroma novodobni ogroženosti knjige ali pa o usodi Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, »Zbirke klasikov - esence nas samih«, kot je podnaslovljen predzadnji, »predkatastrofični« zapis.
Kar zadeva strani, posvečene
»mariborski problematiki«, gotovo izstopa esej Mesto spodrezanih korenin, tudi sicer najambiciozneje zastavljeno besedilo v Odzivih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani