nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Podvomi o Hawkingovem znanstvenem optimizmu (Hawking meni, da bo znanost prinesla tudi odgovor na vprašanje o smislu oziroma smotru človeškega življenja) in postulira, da si znanost sicer prizadeva za čim popolnejši in celovitejši opis vesolja, da pa ne more zares pojasniti njegovega vzroka, še manj pa smotra, cilja in smisla. Novoveška znanost - najprej s Kopernikom, nato najučinkoviteje z Darwinom - je bila celo, nasprotno, največji za izgubo garancije smisla, ki jo je človeku sicer dajalo načelo Stvarnika. Podobno destruktivna je za smisel »solipsistična« filozofija, ki se začenja že v antični Grčiji, s Protagoro in njegovim znanim izrekom o človeku kot merilu vseh stvari, se nadaljuje z Nietzschejem, ki ima človeka za stvaritelja in generatorja smisla svojega življenja, in se sklepa z moderno »lingvistično paradigmo« (avtorju je, kot je razvidno iz opomb, trn v peti predvsem Rorty), po kateri je denimo vprašanje o smislu zgolj jezikovno vprašanje, ne pa táko, ki meri na neko
substanco, na »objektivno danost«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani