nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Zdi se, da nekatera prepričanja na skrivnosten način delujejo »na daljavo«: da bi prepričanje lahko delovalo, je potreben nekakšen končni, usodni porok, ki pa je vselej odmaknjen, oddaljen, nikdar osebno navzoč. Gre seveda za to, da subjektu, ki neposredno verjame, sploh ni treba obstajati, da bi bila vera lahko operativna; povsem dovolj je njegov obstoj zadosti natančno predpostavljati, torej verjeti vanj - bodisi v obliki mitološkega ustanovitelja, ki ni del naše stvarnosti, bodisi pod pretvezo neosebnih »ljudi« (»Ljudje verjamejo ...«).
V takšnih okoliščinah človeka zamika, da bi modni pojem »interaktivnost« dopolnil z dodatnim, precej bolj zagonetnim dvojnikom - s pojmom »interpasivnost« (izumil ga je Pfaller).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani