nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Priznajmo: leposlovno najambicioznejša državnika 20. stoletja, Mussolini in Mao (prvi je s pomočjo Puccinijevega libretista Forzana zverižil igro o Napoleonu, drugi pa je zapustil dokajšnje število pesmi), se nam - sodobnikom filozofov, ki entuziastično oznanjajo veliko ljubezen-za-nič - zdita kot senci iz rodu Kremenčkovih.
Ne pridemo bogvekako daleč z moraliziranjem o tem, ali je bila nekdanjost boljša ali slabša od sedanjosti, komaj pa je mogoče podvomiti, da je bila človeško globlja in pristnejša. Je kje kdo, čigar domišljija bi bila dovolj nadrealistična, da bi si lahko predstavljal ljubezensko liriko W. Busha in od njega toleriranih deželnih knjigovodij v prestolnicah po vsem svetu?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani