nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Ta proces je povezan z rojstvom novoveškega subjekta, s prehodom iz paradigme sveta, ki ima svojega, v svet, ki ga je Bog - kot je to formuliral György Lukács - zapustil. Zemlja naenkrat ni bila več središče sveta, temveč je postajala vedno neznatnejša točka v vedno bolj neznanskem vesolju (to je denimo Pascala »navdajalo z grozo«), dokler ni postala v astronomskem pogledu povsem nepomembna. Človek ni bil več krona stvarstva, njegov cilj in smoter, temveč si je kot dejavni subjekt začel sam izmišljati za svet zdaj ta, zdaj oni smisel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani