nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
V seksu, tako kot v neseksualnih zadevah, lahko drugim škodimo, jih ranimo, silimo, varamo ali izkoriščamo, ne izpolnimo svojih obljub in obveznosti - in morala od nas terja, da tega ne počnemo. Kadar delujemo proti katerikoli od teh zahtev, ni to zaradi seksualne narave našega ravnanja ne bolj in ne manj zgrešeno, kot bi bilo sicer.« (str. 209) Skratka, ni razloga za vznemirjenje, zgodovina govora o seksualnosti ni nič drugega kot zgodovina »pretiranih in moralističnih trditev« (str. 211), ki jih je treba prizemljiti in pogledati s hladnim očesom, se pravi prestaviti v neseksualni okvir.
Vir vseh težav je za Primorca najprej tisti pogled - posebej razširjen v vsej krščanski kulturi - ki postavlja seksualnost v funkcijo prokreacije, še več, ki vidi v prokreaciji naravno merilo, po katerem je mogoče določiti moralnost ali zavrženost določenega seksualnega početja, in seveda je po tem merilu legitimen samo seks znotraj monogamne družine z
namenom razploda, vsaka druga forma pa je nenaravna in torej moralno obsojena (od kontracepcije do homoseksualnosti, od masturbacije do oralnega seksa, da ne govorimo o bolj drastičnih rečeh).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani