nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Tu in tam sem ulovila pogled katerega od mimoidočih, a pod to belo površino, ki jo imajo z vrvicami privezano okoli glave, nisem mogla razbrati, ali je bil ta pogled jezen, prijateljski, ravnodušen... Nedavno sem optimistično pomislila, da je s padcem talibov v Afganistanu napočil čas, da se odložijo vsa oblačila, ki prekrivajo obraze, zdaj pa živim med neprivlačnimi maskami, ki so zatrle vse, kar sem imela pri Pekinžanih najraje - otroški smeh in užitek v nadvse glasnem pogovoru, v katerem sogovorniki najraje govorijo v en glas. In prav v hipu ko so se začele zaradi občutka novonastale nenormalnosti v meni prebujati različne žalostne misli, si je mlada ženska v ozkih kavbojkah in modernih čevljih z dolgimi konicami odvezala vrvico na tilniku, snela masko, se odkašljala globoko iz pljuč, nato pa strastno poslala obilen pljunek v bližnje drevo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani