nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Spodaj je precejšnja gneča, v glavnem moški, menim šoferji, ki jim po moški šovinistični svinjariji najbrž pripisujem tiste črne kocine na rokah, ko segajo po kozarcih piva in rdečega vina, nedvomno tudi segajo po ženskah, šoferji kosmati, segajo po poceni in po dobrem vinu, ker smo že v duhovnem območju dežele, kjer je vino dobro in poceni, kako malo je treba, da se kvantiteta spremeni v kvaliteto, in gnili cigaretni dim dokazuje, da smo še zmeraj v deželi na dim in ne dim omejenih zmožnosti, diši tudi po podpazduhah, življenje je po navadi malce potno, umetnost pa itak diši po podpazduhi pristaniškega delavca, če odštejemo tiste čistune a la Proust, ki je pisal za zaprtimi oknicami o bivšem življenju. V iskanju izgubljenega časa izgubljam svoj čas, mi je nekoč rekel mladenič na vlaku Maribor-Ljubljana, v tistih časih, ko je vlak vozil tja dol še osem ur, moj bog poganski, bilo je tam nekje v letu 64, in je bil v kupeju neki ubegli dijak iz južnih krajev, rekoč, da je dol dal
profesorico zgodovine v kabinetu in so ga ujeli na dejanju, ko je bila, kako dražljivo! pod dejanjem sama profesorica, in so ga nagnali z gimnazije pa se je nekaj časa udinjal kot ubogi natikač bolniške sestre v Mariboru, sanjal sem o tem pol gimnazijskega življenja, in o bolniških sestrah in o ...ah, za vse je kriv, pa ga takrat sploh še ni bilo, pa o profesoricah zgodovine sem tudi sanjal, naj prizadeta oziroma neprizadeta, oprosti, oziroma naj obžaluje, kajti bil sem mlad in močan, zdaj pa...ah, sami prepoteni šoferji okoli mene, in tiha knjiga, ki jo potem vzamem v roke in so Sporočila iz sna in budnosti.
Zakaj nisem raje šofer.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani