nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Javnost alias novinarji v njeni službi so dobili porcijo črno-belega, in znova se je potrdilo že znano: zdi se, kot da trenutek vsaj zasilne in začasne resnice pravzaprav niti ni mogoč, stanje premišljanja in obnašanja, kakršno pač že je, in mnogi les autres ga konvencionalno označujejo kot kriznega, drugi vsaj kot neharmoničnega ali konformističnega, se lepo vleče in vleče v nedogled, ritual mimikrije, v katerega se je to prepoznavanje elementarnih kiksov in spregledov od osamosvojitve države naprej tako lagodno razpaslo, v resnici nima središčne točke - vse obvladuje kaotično stanje vseenosti (Je tudi to še vedno famozna Jančarjeva 'cinična distanca'?), značilno za občasno precej trivialne podalpske zagate s knjigo in z vsem, kar je z njo kakor koli povezano. In tako priljubljeno in pogosto državno zaklinjanje oziroma propagandni moralizem, da se stvari, ki so menda iz tira, že urejajo, da torej vendar obstaja metoda odreševanja, da je potemtakem za vsem nekakšen smiseln urejevalni
princip, ki bedi nad vsakršno pozitivnostjo dogajanj, enostavno vodení in dolgočasi. Ni bila daleč od resnice pomisel nekdanjega predsednika pisateljskega društva, ki je pripomnil, da je državotvorna zamisel pisateljev uspela, zdaj pa so prisiljeni živeti s posledicami tega uspeha.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani