nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Z bolj temotnimi in zagatnimi mislimi je zbrane knjigoljubce in naključne mimoidoče državljane, morebitne kupce in prodajalce knjig, nagovoril zdajšnji predsednik slovenskega pisateljskega društva, sicer tudi politik, na meji optimizma je med drugimi slavnostnimi govorniki in govornicami vešče balansiral tudi predsednik združenja tukajšnjih založnikov in knjigotržcev, sicer tudi direktor največje slovenske založbe. Javnost alias novinarji v njeni službi so dobili porcijo črno-belega, in znova se je potrdilo že znano: zdi se, kot da trenutek vsaj zasilne in začasne resnice pravzaprav niti ni mogoč, stanje premišljanja in obnašanja, kakršno pač že je, in mnogi les autres ga konvencionalno označujejo kot kriznega, drugi vsaj kot neharmoničnega ali konformističnega, se lepo vleče in vleče v nedogled, ritual mimikrije, v katerega se je to prepoznavanje elementarnih kiksov in spregledov od osamosvojitve države naprej tako lagodno razpaslo, v resnici nima središčne
točke - vse obvladuje kaotično stanje vseenosti (Je tudi to še vedno famozna Jančarjeva 'cinična distanca'?), značilno za občasno precej trivialne podalpske zagate s knjigo in z vsem, kar je z njo kakor koli povezano. In tako priljubljeno in pogosto državno zaklinjanje oziroma propagandni moralizem, da se stvari, ki so menda iz tira, že urejajo, da torej vendar obstaja metoda odreševanja, da je potemtakem za vsem nekakšen smiseln urejevalni princip, ki bedi nad vsakršno pozitivnostjo dogajanj, enostavno vodení in dolgočasi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani