nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Pa vendar je bilo tukajšnje praznovanje zmeraj doslej tudi malce otožno, vsaj malo obremenjeno s premislekom o ne preveč rožnati usodi slovenske knjige. Letos na taka premišljanja napotuje komaj prikrito katastrofična poslanica predsednika Društva slovenskih pisateljev o izumiranju jezikov, in ni treba imeti preveč domišljije, da teh strahov ne bi povezali tudi s slovesnostmi, ki so se pred dnevi odigrale pod Akropolo, in z vsem drugim, kar slovenščino in slovensko tiskano besedo čaka po prvomajskih praznikih prihodnje leto.
Zaskrbljenost, celo tesnobnost se zdi ob pregledovanju zdajšnjega stanja stvari marsikomu več kot upravičena: ekonomski kazalci kažejo, da je slovensko založništvo panoga, katere zamah se je ob previsokih stroških upehal, donosnost je padla, dobički so vse bolj skromni; avtorji nenehno negodujejo nad višino honorarjev, knjige kupuje okrog polovica prebivalstva, izdajanje knjig je v samostojni Sloveniji pozdravil tudi
višji davek na dodano vrednost, s katerim država vzame več, kot s subvencijami v založništvo vrne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani