nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Kako bi sicer drugače pojasnili dejstvo, da je kazenski postopek, ki ga je večina sodelujočih še do pred nedavnim sprejemala kot sorazmerno enolično, predvidljivo in zato neproblematično uradovanje sodišča, v katerem je bil obtoženec prepuščen paternalističnemu odnosu sodnikov (v smislu, formalno res velja predpostavka nedolžnosti do konca postopka, toda osumljenec, ki je že prešel skozi faze preiskave in vlaganja obtožnice, mora biti bolj kriv kot ne) in večinoma mlačni obrambi lastnega zagovornika, skoraj preko noči postal eden izmed najbolj perečih izzivov slovenske (tranzicijske) družbe.
Razlogov za tak položaj je več, eden najpomembnejših pa je gotovo koncentracija procesne moči v rokah sodišča. Osrednja vloga sodišča v slovenskih kazenskih postopkih ima pomembne posledice predvsem za delo državnih tožilcev, ki so sicer formalno postavljeni v vlogo vodje pregona, zaradi načela iskanja materialne resnice pa sodišča dejansko opravljajo
tudi funkcijo pregona, saj imajo med drugim nalogo iskati tudi dejstva in dokaze, ki so obtožencu v škodo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani