nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Carmelina žrtev, ko na smrt obsojenim ujetnikom, zavita v republikansko zastavo, zapoje pesem in se jim s tem pridruži, za idejo zastavi in nastavi svoje telo, dobi skoraj antigonsko razsežnost pokopa in izenačenja mrtvih; solidarnost z žrtvami in revolt jim odpreta oči, skupina statistov v dvorani s prevezanimi očmi se aktivira, vstane, vsaj pred smrtjo jim je vrnjeno človeško dostojanstvo. Uprizoritev je naravnana v smer resentimenta, poudarja trenutke odločitve in podčrtuje revolt in identifikacijo, manj pa znotrajgledališkost. V tej osvetlitvi je Paulinovo burkaštvo nekaj neetičnega, eskapističnega, čeprav besedilo omogoča tudi, recimo, fojevsko angažirano videnje njegovega burkaštva; mešanje nakupovalnih listkov v slavilne govorance in druge buffo točke pač ne morejo biti režimska umetnost oziroma nič bolj slavilna, kot je v času vojne in samih slabih možnosti (ne)učinkovit njen angažma.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani