nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Režiser in dramaturg, tudi avtor gladkega, natančno razslojenega prevoda, sta izbrala prej kot ne angažirano branje in pri tem nekoliko zanemarila iluzorno naravo vsakršnih srečevanj, med junakoma in med gledališčem in publiko v času vojne. Carmelina žrtev, ko na smrt obsojenim ujetnikom, zavita v republikansko zastavo, zapoje pesem in se jim s tem pridruži, za idejo zastavi in nastavi svoje telo, dobi skoraj antigonsko razsežnost pokopa in izenačenja mrtvih; solidarnost z žrtvami in revolt jim odpreta oči, skupina statistov v dvorani s prevezanimi očmi se aktivira, vstane, vsaj pred smrtjo jim je vrnjeno človeško dostojanstvo. Uprizoritev je naravnana v smer resentimenta, poudarja trenutke odločitve in podčrtuje revolt in identifikacijo, manj pa znotrajgledališkost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani