nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Prilika o Sveti, podana kot igra v igri, pa steče, ko se kovinski zastor dvigne: pred nami je Rim ob koncu 3. stoletja (ko krščanstvo ni državna religija) in klišejska podoba kot plavolasega ideala v sinjemodrem ogrinjalu, ujetega v avtomatizem molitvene drže in s pogledom uperjenega v daljavo. Svet okoli nje je hiperposveten: Prefektu () je tron pozlačena straniščna školjka (kjer po napenjanju pozabi potegniti vodo za seboj); sin () ob pomoči (Tarek) pretenta in deflorira (nakar je zaukazan globinski klistir njenega »preluknjanega« bistva); Laviniji () pa Katehet kot »boljševistični komisarki«, ki »šimfa čez vero« in slavi telesnost, ukaže sprazniti šaržer v hrbet, vendar ji urok še prej požene brke. »Apokrifni« sramotni dogodek ne stane svetništva - ker je Cerkev skupnost nazaj sešitih ljudi, sleherna oblast pa zgrajena na kravjih kupčijah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani