nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Nagonom se predajajo tudi tisti, ki se rohneče križajo pred njimi in ki, kot Katehet, opazujejo svet z vsevedne distance, od koder po potrebi intervenirajo s pragmatičnimi napotki - »kantorski« gorostas je vojščak vere, predstavnik institucije, politik, strašljiv v sprevrženi dvoličnosti, ki v verouške nauke zavija formo brez vsebine. Prilika o Sveti, podana kot igra v igri, pa steče, ko se kovinski zastor dvigne: pred nami je Rim ob koncu 3. stoletja (ko krščanstvo ni državna religija) in klišejska podoba kot plavolasega ideala v sinjemodrem ogrinjalu, ujetega v avtomatizem molitvene drže in s pogledom uperjenega v daljavo. Svet okoli nje je hiperposveten: Prefektu () je tron pozlačena straniščna školjka (kjer po napenjanju pozabi potegniti vodo za seboj); sin () ob pomoči (Tarek) pretenta in deflorira (nakar je zaukazan globinski klistir njenega »preluknjanega« bistva); Laviniji () pa Katehet kot »boljševistični komisarki«, ki »šimfa čez vero« in slavi telesnost, ukaže sprazniti
šaržer v hrbet, vendar ji urok še prej požene brke.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani