nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Ušesa so zastrigla kar sama, kajti kadar zunanji minister omenja kredit, je prav zelo mogoče, da je to tiste vrste odnos z dolžnikom, za katerega položnico plačajo državljani, posebej kadar o kreditu govori minister, ki cedi sline po nekakšni diplomatski akademiji, na kateri bi pri izbiri profesorjev veljala zasebna pravila, pri denarju pa vsaj za začetek le javna, torej proračunska.
Beseda k sreči ni bila ne o državnem proračunu, ne o banki SIB, pa tudi o diplomatski akademiji ne, ampak je izbrano omizje za televizijske potrebe razčlenjevalo ameriško vojno v Iraku, slovensko diplomacijo in poslovne priložnosti za domače gospodarstvo, ki naj bi se pojavile, ko bo mogoče v Iraku iz ruševin spet sestavljati hiše. Zunanji minister nam je zagotovil, da ima pri Američanih nekaj kredita, in ko je to povedal še drugič, smo si oddahnili, ker ni bilo več dvoma, da imajo v najbolj razširjenem pomenu besede kredit, torej dolg, pri njem v resnici Američani in si obeta, da mu ga bodo
vrnili, kar preprosto pomeni, da so dolžniki Američani, naš zunanji minister pa je upnik.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani