nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Fosse je v Noči mojster dramaturške ekonomije, ki ji upravičeno rečemo minimalistična: redkobeseden dialog, v katerem ima posebej izpostavljeno mesto medmet Ja, dvomeče pritrdilo svetu, kakršen je, skromno število tem, ki jih variira, se k njim vrača in nikdar do kraja ne izčrpa. Noč poje pesmi svoje (v prevodu Moe) je zaznamovana s praznino, izražajočo se tako v lingvističnih (kratke replike, odsotnost ločil, ki jo je tudi »slišati«, premori) kot karakternih (nemoč, blodnje v praznem, odnos, izčrpan do minimuma) ali ikoničnih (praznina scenografije, ki jo najučinkoviteje določa dinamika svetloba/senca) znakov; tako »prazne«, v resnici pa karseda »nabite« dramatike, zanesljive pričevalke o času zmanjšanih pričakovanj, že dolgo nismo gledali na naših odrih, njena posledica pa je naselitev bolečega občutka praznine tudi v gledalca.
Vendar zgolj do neke mere.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani