nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Z uprizoritvijo Skopuha se je slovenskemu občinstvu prvič predstavil režiser Benoin, ki je v domovini znan predvsem kot dolgoletni hišni režiser in reformator gledališča iz-Étiennea, ob dramskih in opernih režijah (delal je tudi v Nemčiji, Belgiji, Španiji, Mehiki, Tuniziji in na Švedskem) pa v francoskem prostoru slovi tudi kot prevajalec Shakespearja, Goetheja, Büchnerja in v francoščino.
Njegova postavitev vpne Skopuha v klasični prostor z logičnimi tremi izhodi, ga orientira predvsem na razmerje znotraj-zunaj ter zunanji prostor uporabi kot označevalec Harpagonovih paranoidnih blodenj in razpoloženj, ki se s svetlobnimi spremembami menjavajo tudi med posameznimi prizori, izza vrat in ogledal pa mu v varno notranjost vdirajo v obliki teatraliziranih kostumskih poz (igralcev) in scenskih efektov. Harpagonovo obsesivno in blodno perspektivo režiser izpelje tako, da prihod v zadnjem dejanju postavi kot gledališče v gledališču, nameščeno za zadnji izhod, od koder
staremu skopuhu (ki je takrat že do vratu potunkan v praznino »izropane« banke pod tlemi glavnega prostora) ob razpletu vdre realno z režijskimi postopki njegovega lastnega fantazmagoričnega spektakla.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani