nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
V tej državi namreč logika strateškega napredovanja sploh ni mogoča, pač pa vedno že v kali zatrta: v tej državi in njeni kulturni politiki se v sodobnosti pravzaprav ne napreduje ne na pragmatičnem, ne na strateškem, ne na utopičnem polju. Tukaj je v jedru na delu neko temeljno nerazumevanje - kljub temu, da tovrstne sodobne umetniške strukture zavzemajo teritorij že kar dva desetletja, da so prepoznavno razvile veliko uspešnih paralelnih modelov (še posebej vizualne in scenske umetnosti), država pravzaprav nikoli ne izvrši ultimativne geste: da bi vendarle razkrila svojo skrito željo in odstopila nek del teritorija lastne moči. Simptom tega, da se v tem polju sodobnosti država ne prepoznava in še vedno prav ona romantično verjame, da sodobna umetnost obstaja izven vsakih meja, se nenazadnje kaže v njeni obsesivni regulaciji zasebnosti in v birokratskih intervencijah, v njenem vzpostavljanju transparentnosti, ki se kaže kot njen poglavitni model (o
čemer pričajo tudi zadnji problemi pri razpisu Ministrstva za kulturo).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani