nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Diskusijo o Centru sodobnih umetnosti, ki se je v zadnjem času znova obnovila, bi lahko navezali na to ostro igro napredovanja in nazadovanja okrog tega nemogočega cilja, ki še preden se vzpostavi kot cilj (v tem primeru sodobnih ustvarjalcev, združenih v Asociaciji), mora biti postavljen že kot cilj drugega (države). Toda situacija je tukaj še veliko bolj zaostrena: po koncu vsakega koncentričnega kroga tovrstnih diskusij se vedno izkaže, da cilja drugega sploh ni, da se drugi sploh ne more v ničemer prepoznati, to pa zato, ker se prvemu sploh ni mogoče postaviti na mejo obstoja, saj prav sam njegov obstoj ni bil nikoli legitimen in je vedno (nekako romantično) obstajal nekako izven vsakih meja: kako naj torej v tej neznosni situaciji sploh taktično napredujemo, kako naj torej obrnemo in prelomimo to taktično zrcalo?
Čeprav se je v zadnjem letu, še posebej pa s pritiskom 'Asociacije nevladnih organizacij' na področju kulture in z javno pozo
aktualne kulturne oblasti vendarle zdelo, da se v vseh teh diskusijah počasi oblikuje neka skupna govorica, skrita v strateškem premiku proti Centru za sodobne umetnosti - ki v teh začetnih pogajanjih deluje kot stvar skupne dodelitve imena nekemu jedru, ki bo potrdilo in obenem razkrilo so-delovanje obeh strani (tako sodobnih umetnikov kot kulturne oblasti), se je z zadnjimi dogajanji in diskusijami pokazalo, da temu ni tako.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani