nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Če v Pograjčevi »ponovljeni« Kaliguli ni prehajanja, pa v njej tudi ni nove in organične prepletenosti uporabljenih elementov. Tako se zdita oba dela na trenutke (izmenično) odveč, ali z drugimi besedami: uprizoritev je nemara najboljša takrat, ko to lastno razcepljenost tematizira, kot npr. v prizoru blodnega medsebojnega lovljenja obeh skupin nastopajočih (Kaligula vs. patriciji), ki ju v dveh zaporednih prizorih raz-loči in nekako zamakne. Takrat je Kaligulov boj z nemogočim prezenten do kraja, njegov nihilizem najde ustrezen odrski izraz v skrajnem naprezanju, poskusu udejanjenja volje do moči, vendar v situaciji boja z nikomer, s sencami odsotnih, ki so že po definiciji (smisel njihovega obstoja namreč določa volja Kaligule - človeškega) zavezani smrti in ki jih v njihovem lastnem ločenem prizoru določa ravno ta odsotni vrhovni smisel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani