nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Tem akcijam gledalci nismo sposobni pripisati smisla, dokler nam snemalec in zvočni manipulator z zmontiranim posnetkom ne »predoči« njihove zvočne podobe, ki ponekod tvori dramaturgijo odlomka iz radijske kriminalke, se drugod vrne v nadaljnjo akcijo kot spominska sled akterjev (ali celo prizvok, blodnja), v vseh primerih pa je njena glavna lastnost ta, da pridobi formo informacije, ki se ne ujema več s svojo stvarno podobo in je akterjem tuja.
Kar vidimo v predstavi, je vrsta nesporazumov, ki med akterji in avditorijem nastajajo predvsem zato, ker zvočni manipulator slušno sestavo znaka posname in jo s faznim zamikom nalepi na naslednjo akcijo. Takrat akterji pospravljajo, premeščajo ali pa se spotikajo ob njeno scenografsko posledico (razdejanje) ter se brez besed in nekoliko negotovo dogovarjajo za nadaljnji potek predstave, kar deluje zabavno in smešno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani