nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Iz množenja zadnjega, torej občih interpretativnih mest, ki vase pritegujejo vse njene elemente, od dramaturške »priredbe« pa scenografije in kostumografije do glasbe, se uprizoritev izkoplje le izjemoma. Zagotovo z duhovito tipizirano serijo palčkov in njihovo značilno mimsko izraznostjo, še posebej Peterneljevo, ki pajkasto figuro v rdečih nogavičkah močno približa »nižjemu«, skorajda žuželčjemu svetu; pa v trenutku, ko palček v izvedbi nesrečni gostji poje arijo, ki nakazuje možnost izstopa v paralelno, povsem sanjsko Sneguljčico; in morda je izjemna tudi stopnjujoča se Sneguljčičina (igra jo) žalost ob treh zaporednih mačehinih oz. starkinih obiskih, ki vsebuje zametke njene izvirne »drame«.
To pa še zdaleč ni dovolj in Tauferjeva Sneguljčica se iztroši v redundantnem in linearnem ponazarjanju znanega (na srečo se znebi vsaj besed), na trenutke (kot npr. v prizorih mačehinega spraševanja zrcala) celo v slogu pogrošne ilustracije na Grimmovo temo; gledalcu se
ponuja zdaj z bučnimi prizori, ki strašijo mlajše, zdaj z bolj ali manj razvlečenimi pasažami, ki dolgočasijo starejše.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani