nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Sicer pa je za objektivnejšo presojo stanja slovenskih gozdov ter gozdarskega načrtovanja in sonaravnosti gospodarjenja, zlasti še intenzitete sečenj, najprimerneje, če pogledamo kar zunaj svojih meja. Slovenija je tako - na lestvici glavnih tovrstnih kazalnikov med evropskimi državami (skupaj 38) - po podatkih FAO TBFRA (2000) - tretja po gozdnatosti, četrta po višini hektarske lesne zaloge - za Slovenijo je pri tem uporabljen evropsko primerljiv podatek 282,6 m3/ha (!) iz leta 1996, pridobljen na podlagi inventure gozdov na nacionalni mreži (Gozdarski inštitut Slovenije;, 1997); dvanajsta po višini letnega prirastka; enaindvajseta po višini letnega poseka; devetindvajseta po deležu prirastka, ki se s sečnjo dejansko izkorišča; med redkimi državami ima Slovenija stoodstotno pokritost gozdov z gozdnogospodarskimi načrti; prva je po površinskem deležu raznomernih in raznodobnih gozdov ter druga po deležu naravnega pomlajevanja oziroma obnove gozdov (slednja sta najbolj
ključna kazalnika sonaravnosti gospodarjenja). Na podlagi navedenih kazalnikov torej ni težko spoznati, v čem Slovenija prednjači in v čem zaostaja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani