nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Številke, ki jih je Alistair Burtenshaw, direktor londonskega knjižnega sejma, novinarjem lahko oznanil po prvem od treh dni trajajoče prireditve, so bile že po pričakovanju višje od lanskoletnih: letošnji sejem je več kot dvaindvajsettisočim obiskovalcem ponudil sedem odstotkov več razstavnega prostora, trideset odstotkov več mednarodnih (torej nebritanskih) razstavljalcev, za šestnajst odstotkov večje mednarodno središče za avtorske pravice, prireditve se je udeležilo za tretjino več novinarjev kot lani.
Pa vendar vse brez dvoma impresivne številke in celo pomladno sonce, ki je vse dni sejma skoz viktorijansko konstrukcijo iz jekla in stekla sijalo na razstavišče Olympia, ni bilo dovolj za spodbudnejše ocene: zdi se namreč, da londonski sejem ni postregel z ničimer novim. Slika, ki jo je pokazala letošnja izdaja, pravzaprav ni ravno porazna, o tem pričajo tudi značilna poročila o silno dragih nakupih pravic za posamezne
»zvezdne« naslove; opazovalci pa se nismo mogli znebiti vtisa, da tokratni sejem ni pokazal morebitnih razvojnih novosti v založništvu, knjigotrštvu, tiskarstvu ali načinu distribucije ali trženja knjig, prav tako ni opozoril na tak ali drugačen knjižni trend (kot je bilo to značilno za zadnjih nekaj sejmov).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani