nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Toda zadnje pike ne postavi: njegovi zapisi da so le prispevki za psihosocialni portret slovenskega igralstva (tako je knjigo tudi podnaslovil), ki se ga v nasprotju s poprejšnjimi (slavilnimi) pristopi ni loteval ne biografsko, ne periodno, niti tematsko. Nasprotno je povlekel nekaj črt iz življenja velikanov slovenske gledališke umetnosti (kot so bili visoko zrasli,,,,,,, brata,, in še marsikdo) in svoje zanimanje zajezil v čas od prvih zametkov gledališča (začne se z gradivom Dramatičnega društva iz leta 1867) do tranzicije v devetdesetih. Čas, ki ga živimo ali je tik za nami, za drobnogled še ni zrel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani