nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Ko se je v zadnjih tednih judovska skupnost oglasila slovenski javnosti, in sicer ob predstavitvi slovenskega prevoda Hagade, ob sprejemu Sefer - z roko napisanega Peteroknjižja na zvitke goveje kože, ki v judovstvu velja za sakralni objekt, neobhoden za opravljanje cerkvenih obredov - ter ob inavguraciji rabina za slovensko področje, se je marsikdo vprašal, od kod pri nas nenadoma Judje. Judje, katerih kultura po Svetem pismu sega v začetek 2. tisočletja pr.n.št., so bili, kot kažejo arheološke najdbe, na slovenskem ozemlju navzoči že v rimskem imperiju. V prvem tisočletju n. št. je preko slovenskega ozemlja čez Ljubelj potekala ena glavnih poti judovske migracije v severno Evropo, na njihovo kasnejšo navzočnost pa med drugim spominja sicer zgolj toponimno prepoznavna ljubljanska judovska četrt z Židovsko ulico in Židovsko stezo.
Izreke očetov berejo v judovskih verskih skupnostih pri sobotnem bogoslužju od velike noči (pesah), ki pomeni obhajanje spomina na
izhod iz Egipta, pa do binkošti (šavout), ko objahajo spomin na čas, ko je bila izročena.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani