nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
in - z njima sicer začenja svojo razpravo - sta bila kot kritika pomembna tudi za razvoj in »usmerjanje« slovenske literature, pa je deloval predvsem kot neke vrste polemični izziv, malodane provokacija. Ob tem je zanimivo, da »na drugi« - svobodomiselni - strani pravzaprav ni doživel ustreznega teoretskega odgovora (z izjemo mladega filozofa). Eden poudarkov Ogrinove razprave gre nasploh v to smer, da je bil že »svobodomislec« tisti, ki je v načelo harmonije med formo in vsebino (to je sicer ključna predpostavka razpravljanja o bistvu literature pri vseh obravnavanih avtorjih v knjigi) »izrecno vnesel etično razsežnost in tako razglasil pravo lepoto [...] za samo na sebi moralno«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani