nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
- Podobna je za Šestova življenjska in nazorska pot Nietzscheja, ki je »bil v mladosti romantik, nadoblačen sanjač«, nato pa je s svojo filozofijo vzpostavil »apoteozo okrutnosti«, značilno za podpodnega človeka. Podobno kot Dostojevskega ga je po preobratu vodila misel, da je sámo življenje slabo in polno trpljenja; podobno kot Dostojevski je menil, da »tragedije ne bodo iz življenja pregnale nobene družbene preureditve«; in podobno kot veliki ruski romanopisec, ki ga je nekoč imenoval svojega učitelja psihologije, je spoznal, »da človeška prihodnost, če človeštvo sploh ima prihodnost, ne sloni na tistih, ki slavijo v prepričanju, da že imajo dobro in pravičnost, temveč na tistih, ki ne poznajo ne sna, ne pokoja, ne radosti, ki se bojujejo in iščejo, zapuščajo stare ideale in gredo naproti novi resničnosti, pa naj bo ta še tako grozljiva in odvratna«.
Takšna misel - ne le obeh obravnavanih piscev, temveč tudi Šestovova interpretacija - je
seveda res pesimistična in izraz filozofija tragedije je gotovo povsem primeren zanjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani