nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
z natančno izbranimi potezami izpelje podobnost med človekom in psom; tako plesalka poliže jogurt s tal in se občasno kot pes povalja po tleh, sicer pa te poteze izpeljuje skozi bogat gibalni material, ki ga plesalka izvaja hitro, eksplozivno in mestoma z repeticijami minimalističnih, trzajočih gibov. Natančno je koreografija strukturirana tudi v odnosu do glasbe in besedila, med drugim posnetih Ferréjevih šansonov in pesmi Debaser skupine Pixies, ki se navezujejo na metaforo umetnika kot psa. Dramaturgija se iz grobega laježa in na trenutke pobesnelega gibanja, v katerem gib učinkuje kot gon za preživetjem, v drugem delu še bolj direktno izpelje v vokacijo umetnika kot zabavljača, ko plesalka sebi, živemu pasjemu kolegu in trem prepariranim truplom natakne svetleče klobuke in med najdaljšim posnetim Ferréjevim besedilom, z zavitkom masla v ustih, takorekoč s stisnjenimi zobmi, do konca bolj ali manj na mestu ponavlja gibalno sekvenco, dokler se na samem koncu z živim psom na
povodcu ne umakne s prizorišča.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani