nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
»Ne, k sreči me proga ni zdelala, sem pa še na zadnji prelomnici, kjer je stal naš trener, posebej pazil, da sem ostal v drži nagnjen naprej, da sem čutil jezik v čevljih, kajti če se umakneš nazaj, potem ne moreš več napadati, temveč te proga nosi po svoje. Čestitke so kar deževale z vseh strani, težko rečem, katera je bila najbolj prisrčna, mislim pa, da sem bil najbolj vesel Planinškove, ker sva nekako čutila, da je bilo to tisto, kar sva si oba želela, za kar sva delala,« je pripovedoval potem, ko ga je spustila iz rok protidopinška kontrola.
Ko je v tem velikem trenutku premišljeval o svoji dosedanji poti in smučarskih začetkih, seveda ni mogel mimo očeta, nekdanjega tekmovalca, čigar kariera se je ustavila v mladinski kategoriji in je potem toliko bolj zagnano spremljal sinovo pot, da mu nikoli ni bilo žal denarja za smučarijo, četudi ga ni bilo v izobilju, dandanes pa je tudi predsednik sinovega navijaškega kluba.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani