nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
slika svoje videnje sveta in kozmosa, in nikakršna fraza ni, če zapišem, da so njegova dela eksistencialno zavezujoča ter da izražajo temeljne premisleke in refleksije o naravi bivajočega in subjekta v njem. Ob tem bi bilo narobe pomisliti, da gre za racionalno oblikovanje rezultatov le-teh, saj slikar, kot vsak resnični umetnik, vizijo gradi tudi z močnimi čustvi in s tistim, kar poimenujemo s pogosto po nemarnem uporabljano besedo »duša«.
Slike z razstave bi lahko označili za duhovne krajine ali dušne pejsaže, nabite z bogato simboliko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani