nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Prav slednja je ključna konstanta Akijevega opusa in se kot po običaju kristalizira s humorjem, vendar ne kot navidezni beg iz krize, temveč kot ilustracija karakterja in trdnih etičnih norm.
Film prinaša avdio-vizualne konstante finskega analitika socialne margine: rokenrol ikonografijo, minimalističen dekor, manjša novost je morda topla, izredno barvita »fifties« fotografija Salminena, saj daje filmu poseben šarm in deluje kot topel hibrid med ameriškim žanrskim filmom petdesetih in realizmom kakšnega Renoirja.
Kaurismäki uspešno nadaljuje trilogijo o nezaposlenih, ki jo je začel s filmom Daleč potujejo oblaki (1996), film pa bi se pravilneje glasil Mož brez imena; moški (Markku Peltola), ki pride v mesto in po napadu ulične bande izgubi spomin, še zdaleč ni brez preteklosti, le brez (začasne) identitete.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani