nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Ampak glavni razlog, da ne pišem več klasičnih pisem, je v tem, da se je z elektroniko spremenila celotna procedura, ki se je nekoč začela s tem, da je gospa po kosilu odšla v sobo »napisat nekaj pisem«, potem jih je ljubeče polizala in zalepila, enako znamke, ki so bile pri roki v polah in jih ni zmanjkalo, potem pa je postrežna oseba ali najmlajši ali pa kar gospica osebno odšla do najbližjega nabiralnika, še malo podržala pismo nad temno režo, kot delajo politiki, ko mečejo lističe v volilno skrinjo, potem pa ga koketno spustila noter in če je pisemce dišalo po mošusu, je zraven še zavzdihnila, kot se pač zavzdihne, ko imamo opravka z žlezami raznih sort.
Elektronska pošta je pisani pogovor, kjer se lahko tudi razklepetaš, če si pri volji, lahko si kratek na eno samo črko, lahko ga grafično obdelaš in znakovno poudariš, lahko ga shraniš in bereš, ko ti prija, lahko zbrišeš in ga sploh ne pogledaš. Najbolj vabljivo je takrat, ko si na
stroju in delaš nekaj drugega in si priključen na mrežo, ko se oglasi diskretni doing-doing in škratlc ali kar pač že je ti namigne, da je prišla nova pošta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani