nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Prva premiera poklicnega Slovenskega gledališča (Neidhartove burke Prvi), ki je bila 6. oktobra 1907, kaže na začetno repertoarno odvisnost od najbolj preigranega ljubljanskega repertoarja tistega časa. Toda kot piše, se je tržaško gledališče kmalu repertoarno osamosvojilo in kakovostno ustalilo, kar nam še danes dokazujejo imena do 1. svetovne vojne igranih slovanskih (Turgenjev,,,, Gogolj) ali skandinavskih (Strindberg, Ibsen) dramatikov, svetovne klasike (Shakespeare,) ter predvsem odmevne uprizoritve (Kralj na Betajnovi z v vlogi), Vojnovićevega Ekvinokcija in Smrti majke ter tržaških avtorjev, kot so bili (Moč uniforme), (tri enodejanke) in prva tržaška dramatičarka ( z Desenic).
Solidne repertoarne temelje poklicnega gledališkega delovanja na Tržaškem je po prvi svetovni vojni obnovil in z visokimi ambicijami usmerjal novi umetniški vodja, režiser, prvi igralec in vzgojitelj (1886-1963), ki se je za vselej zapisal v slovensko gledališko zgodovino z
uprizoritvijo večine Cankarjevih dram v sezoni 1918/19 ter še posebej s krstno uprizoritvijo njegovih Hlapcev (pred Ljubljano).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani