nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Režiser Paro je ob sodelovanju dramaturginje spoštljivo, zanesljivo in z ironično distanco uprizoril Gorinovo spretno poigravanje z zahtevno obliko gledališča v gledališču (tudi z odlomki iz Shakespearovih iger v prevodih, in) ter kdaj tudi premalo selektivno sledil toku potrjevanja avtorjevega temeljnega prepričanja o čudežni resničnosti in moči umet(el)no ustvarjenih odrskih oseb, čustvenih razmerij med njimi, prizorov ... ter o odrski umetnosti kot redki možnosti svobodnega izražanja posameznikove avtentične biti. Scenograf Paro je na razsežno prizorišče postavil dvoje krožnih odrov: levega, nekoliko dvignjenega, zaprtega s sprednje strani z bogato nabrano beneško zaveso v polkrogu in dvigajočo se horizontalno; desnega, zaprtega polkrožno zadaj s klasično zaveso, ki se razpira po sredinski navpičnici in odpira pogled na iluzionistično naslikan in nekoliko patiniran klasičen polkrožen gledališki avditorij v ozadju. Na črno-rdečem prizorišču, ki nas nenehoma opominja na
neulovljivo mejo med odrsko lažjo in magično resničnostjo, profanostjo in vzvišenostjo, so s stilizirano zgodovinsko patino in spektakularno odrsko barvitostjo učinkovali kostumi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani