nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Je idealen darovalec lastnega telesa za javni spektakel, brez naslednikov, osamljen, anonimen, in zahoden, neposeben v svojih obsesijah in bolezni, s predvidljivo željo po spremembi, ki se perverzno udejani kot finalna razstava njegovega obnemoglega mesa. To torej ni samo naključni primerek za patologovo javno proceduro, pač pa se v njegovi »nepomembnosti« in ne-vidljivosti skriva še nekaj, kar nam pomaga razpreti globoko problematičnost in vedno znova zgrešeno srečanje s sodobnimi spektakelskimi procedurami demistifikacije smrti, konca, eksistence, telesa, narave. Da bi bil televizijski anatomski spektakel sploh možen, se mora sodobna anatomska razstava neprestano potrjevati s svojo transparentnostjo in praznino pomena, a prav v tej praznini se zdaj paradoksalno naseli neka sodba, veliko bolj zaskrbljujoča kot razsvetljenska regulacija iregularnega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani