nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Če prevajalec nima pred očmi vseh razsežnosti - ne le jezikovnih, gramatikalnih ali semantičnih - besedila, ki ga »prenaša« iz izvirnika v svoj materni jezik, hitro pride do določenih zadreg. , specialist za prevajanje angleškega in ameriškega leposlovja, prevedel je tudi več del izjemno zahtevnega Jamesa Joycea, našteva najbolj pogoste primere tovrstnih zadreg: nevtralizacija ironije (prevajalec enostavno ne uspe prenesti ironičnega ali sarkastičnega tona v besedilu), težnje po komentiranju, razlaganju ali pojasnjevanju (kar je »zelo značilno za slovensko prevajalsko prakso«) in prevajanje osebnih lastnih imen (revolucionarni dosežek je celo po oceni kritikov na tem področju uspel s prevodom Tolkienovega Gospodarja prstanov: prevajalec se je soočil s popolnoma izmišljenim, fantazijskim svetom, ki ga je Tolkien ustvaril v angleščini štiridesetih let 20. stoletja, zato je bilo poleg odličnega poznavanja arhaičnega besednjaka s strani prevajalca potrebno tudi ogromno
domiselnosti in domišljije).
Primer prevajalske zadrege bomo vzeli iz Mozetičeve študije (Problemi prevajanja angleških in ameriških leposlovnih del), pri čemer ne bomo omenjali imena prevajalca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani