nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Na eksperimentalni ravni se teoretiki menda ukvarjajo z vprašanjem, ali prevajanje predpostavlja posebne oblike branja; drugače rečeno, ali mora prevajalec drugače brati besedilo kot »običajni« bralec. »Prevajalec bi moral praviloma vedeti več od pisatelja: ta lahko svoje pisanje zastavi kot proces »(samo)odkrivanja«, medtem ko se mora prevajalec iz strahu, da bo sicer udaril mimo, iti »arheologa« in odkritje, potem ko ga najde in inventarizira, po svojem preudarku spet zakopati, vendar le do te mere, da lahko bralec prav tako pride do njega bodisi v procesu bralskega odkrivanja ali s poznejšim »kopanjem« po globlje ležečih plasteh besedila,« pravi, ki se je v zadnjem letu dokazal s prevodom Tolkiena (Gospodar prstana, Dva stolpa).
Pogosto pri prevajanju do največjih problemov prihaja takrat, ko se ugotovi, da v izvirniku drugače razumejo določeno besedno zvezo, vljudnostno frazo itd. kot pa v prevodnem jeziku, kar hitro preraste v pomensko nesimetrijo, ki se konča s
takšnim ali drugačnim nesporazumom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani