nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Prevajalci iz arabščine opozarjajo na izjemno zahtevnost svojega dela: vsaka beseda ali fraza v arabščini ima svojo fizično obliko in posebno konotacijo, kar se nikoli ne more natančno zamenjati z ustreznim angleškim, nemškim ali slovenskim izrazom. V tem pogledu je nadvse na mestu Weigtmanova opredelitev prevajanja kot »dolgega, počasnega procesa kompromisa, ki je kot nemirno odslikavanje predmeta v popačenem ogledalu, pri čemer prevajalec vsakič upa, da bo odsev natančen, čeprav dobro ve, da je to nemogoče«.
V knjigi Književni prevod, katere soavtorica je, pa najdemo v zvezi s prevajalskim delom oziroma njegovo ustreznostjo (kakovostjo) zanimivo pripombo, češ da je veliko število slovenskih književnih prevajalcev filološko pomanjkljivo izobraženih, bodisi so jezikovno togi ali nedomiselni v ciljnem jeziku.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani