nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Preden so se v slovenski jezik začela prevajati glavna dela evropskih klasikov, so večino prevodov sestavljali napol anonimni romani o, ruski, beneški, poljski ali starokrščanski zgodovini, prevajala pa se je (manj) znana hrvaška,, poljska in ruska literatura. Med neslovanskimi prevodnimi deli v tistem obdobju najdemo skromno zasedbo: Dumas, Flaubert in Nodier (ta zadnji je bil preveden prej, kar je tudi logično, saj je bil v času ilirskih provinc tako rekoč Ljubljančan).
Z začetkom 20. stoletja so se stvari na področju prevajanja tujih literatur kljub vsemu normalizirale: se je lotil vseh pomembnejših del svetovnega zgodovinskega romana, ostali prevajalci pa so začeli sistematično »obdelovati« imena svetovne književnosti kot tudi filozofije in drugih humanističnih znanosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani