nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Leta 1881 je že citirani Dom in svet pisal, da bi bilo dobro, če bi zavedni segali po slovanskih avtorjih in »dajali slovo nemški beletristiki, ki s svojim časi jako lahkim in celo dvomljivim blagom preplavlja naše pokrajine, a naš denar potuje v Leipzig in Berlin...«
Še bolj nabrušen je bil tik pred zatonom stoletja znameniti literat, ki je »prevodilcem umotvorov iz drugih slovanskih jezikov« polagal na srce svojo veleumno misel, in sicer »da njih prevodov ne čitajo zgolj poznavalci odnošajev drugih slovanskih, nego da imajo njih prevodi šele namen, da odvrnejo naše ljudi, zlasti naš ženski spol, od čitanja nemških in laških knjig ter jih napotijo do prebiranja slovanskih umotvorov...«. Za tiste čase tipični nacionalizem in narodno šopirjenje sta imela ekonomsko ozadje: domači založniki niso hoteli niti slišati o kakšni konkurenci, ki bi jo predstavljali prevodi tujih literatur in ki bi brez dvoma hitro zasenčili tedanje domače dolgočasje, nad katerim sta kraljevala daleč
najbolj prodajana domača žanra: kmečka povest in zgodovinski roman.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani