nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Da, Džong Il je svoje ljudske množice postavil v samo središče, s tem ko je svetu pokazal nekaj prizorov lakote in bede svojega ljudstva in ustvaril vtis, da bi se vsakdo, ki bi ustavil gospodarsko pomoč, poigral z obupom države, ki ima milijon vojakov, 11 tisoč topov, nameščenih nedaleč proč od demilitariziranega območja, na stotine raket, biološko orožje in morda dve ali celo pet jedrskih bomb. Največja moč severnokorejskega vodje je sposobnost, da svoji okolici, ki je začela verjeti, da se nekatere stvari ne morejo več zgoditi, pokaže, da je še vedno mogoče prav vse: eksodus milijonov lačnih prebivalcev na Kitajsko, bombardiranje japonskih mest z jedrskimi bombami, kar tam že dobro poznajo, uničenje Seula z eno samo potezo, pa tudi izstrelitev katere od raket dolgega dosega prek oceana, proti ameriški celini, ki se še vedno trese zaradi posledic 11. septembra.
Da bi svojo karto »vse je mogoče« naredil za kar najbolj verodostojno, je Džong Il Koizumiju
hladnokrvno priznal, da so japonske državljane, ki so jih pred četrt stoletja kar v plastičnih vrečah prepeljali v Severno Korejo, ugrabili z namenom, da postanejo inštruktorji vohunov, ki bodo izvajali subverzivne akcije na Japonskem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani