nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Medtem ko so bili nekateri prepričani, da je ljubljeni vodja hiperaktivni-vivant, katerega misli so namenjene predvsem ustvarjanju pjongjanškega Hollywooda in nezatajevanim fantazijam o blondinkah, in so drugi trdili, da gre za deloholika, ki ure spremlja več deset televizijskih programov, da bi lahko sledil vsemu, kar se dogaja po svetu, pa se je Džong Il najprej uspešno ustoličil na čelu Delavske stranke (katere generalni sekretar je postal 1997.), potem pa na položaju predsednika nacionalne komisije za obrambo (kar je sedaj najvišja državna funkcija), izpeljal je mirno zamenjavo generacij na oblasti, kmalu po izteku konfucijansko obarvanega triletnega žalovanja za pokojnim očetom pa je začel svet presenečati s političnimi potezami, ki so bile včasih podobne odpiranju vrat na Zahod, včasih pa so se zdele kot grožnje »imperializmu«, čeprav so vedno bile v službi enega in doslednega cilja - preživetja.
Čas je premagal vse psihoanalize o severnokorejskem
voditelju, tako da zdaj celo takrat, kadar naredi katero od »norih« potez, kot je, denimo, odrekanje gostoljubja inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo in ponovni zagon jedrskega reaktorja, ki ga bodo uporabljali izključno za proizvodnjo plutonija za jedrske bombe, nihče več ne misli, da je Džong Il nor.
Lastnosti, ki mu jih zdaj pripisujejo, se gibljejo v razponu od »inteligentnega«, »spretnega« pa vse do »doslednega« igralca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani