nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Tisti, ki so se z njim osebno srečali, so bili presenečeni nad modrostjo in toplino moža, ki je svoje sovražnike hladnokrvno pošiljal na morišča ali v taborišča.
Mnenja o sinu pa so se razhajala zgolj okoli tega, ali je mentalno nedorasel in zaradi tega obsojen na kratkotrajno vladavino, podobno agoniji nekakšne velike utopije, ali samo malce čuden, a normalen, ki pa bo kljub temu težko ohranjal državo pri življenju glede na vse pritiske od zunaj in znotraj.
Medtem ko so bili nekateri prepričani, da je ljubljeni vodja hiperaktivni-vivant, katerega misli so namenjene predvsem ustvarjanju pjongjanškega Hollywooda in nezatajevanim fantazijam o blondinkah, in so drugi trdili, da gre za deloholika, ki ure spremlja več deset televizijskih programov, da bi lahko sledil vsemu, kar se dogaja po svetu, pa se je Džong Il najprej uspešno ustoličil na čelu Delavske stranke (katere generalni sekretar je postal 1997.), potem pa na položaju predsednika nacionalne komisije za
obrambo (kar je sedaj najvišja državna funkcija), izpeljal je mirno zamenjavo generacij na oblasti, kmalu po izteku konfucijansko obarvanega triletnega žalovanja za pokojnim očetom pa je začel svet presenečati s političnimi potezami, ki so bile včasih podobne odpiranju vrat na Zahod, včasih pa so se zdele kot grožnje »imperializmu«, čeprav so vedno bile v službi enega in doslednega cilja - preživetja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani