nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Almodóvar z njeno senco, prvič, prepoji ves film (Benigno in njegova obsesija s telesom plesalke Alicie v komi), drugič, jo udejani (Benigno Alicio posili), tretjič, doseže, da s posiljevalcem sočustvujemo, in četrtič, samo dejanje oriše kot pozitiven akt, »poljub življenja«, saj Alicia zavoljo svoje nosečnosti »reagira« in se nazadnje zbudi! Že sam način obravnave posilstva kaže režiserjevo zrelost; kar bi Almodóvar v osemdesetih letih verjetno še grafično ponazoril v velikem planu, danes zavije v alegoričen, sedemminutni »« nemi film ter s tem - ponovno - reagira na neki prejšnji prizor, konkretno, Alicijino navdušenje nad nemimi filmi.
Nasploh je Benigno izjemno fascinanten in kompleksen lik, kakršnega na filmskem platnu nismo videli že zelo, zelo dolgo; po eni strani je dobrodušen, emocionalen, skrajno pozitiven lik, po drugi mračna zbirka velikih Hitchcockovih motivov (oprezuh iz Dvoriščnega okna, nekrofilski impulz iz Vrtoglavice, dubliranje glasu v Psihu) ter
človek, ki moč besede jemlje dobesedno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani