nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Tistih retoričnih, zapisanih brez vprašaja. Kaj je danes s Hazari, ki so v sedemdesetih letih iz Pavićevih »sanj« prikorakali v srbsko in svetovno literaturo kot zgolj eksotično ljudstvo, danes, po srbski vojni epizodi v devetdesetih, pa jih razumemo drugače in je govorjenje o njihovi sanjski eksotiki postalo vprašanje, povezano z dobrim okusom. Kaj je danes z gledališčem, kakor ga je v osemdesetih lansiral, zlasti z uprizoritvijo Svetinove Šeherezade v Slovenskem mladinskem gledališču, in z njo za nekaj časa dobesedno zapečatil - kakor pred njim s Krstom pod - celo generacijo prihajajočih mladih režiserjev; ali ni estetizantni barok v času sprememb, ki so doletele tako našo ožjo bivanjsko krajino kakor globalizirajoči svet, popoln anahronizem, ki se ga režiser sicer do neke mere zaveda in vanj v ta namen implementira tako socialne kot politične »vsadke« ter z njimi ohranja videz aktualnosti, vendar še vedno ostaja najbolj doma v popolnoma benignem svetu oniričnega esteticizma.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani