nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Pri Loachu se nemalokrat znajdeš v težavah; zadnje čase res snema manj izrazite filme, toda če se ozreš naokrog in pogledaš, kaj snemajo drugi - sploh njegovi sonarodnjaki -, kaj hitro prideš do spoznanja, da so njegovi filmi vedno znova pošteni, solidni, enkrat bolj naivni, drugič malce manj, vendar nikoli brez soli. Takšen je Sladkih šestnajst (Sweet Sixteen), dobitnik scenaristične nagrade na letošnjem canneskem festivalu; zgodba o najstniku, ki si želi, da bi ga imela mati po vrnitvi iz zapora rada in da bi s starejšo sestro morda končno zaživeli kot srečna družina.
S pojmom sreče Loach nikoli ni mahal v izobilju, zato njegov problem morda tiči tudi v dejstvu, da se v pomanjkanju dobrih in prepričljivih zgodb enkrat za spremembo ni pripravljen malce kompromitirati, sploh ker v njegovem primeru ne gre za avtorja formalista, ki bi blazno navduševal v vizualnem pogledu in s tem preusmerjal pozornost drugam.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani